Igrišče
(produkcija Bitnamuun, Intakt in Plesni teater Ljubljana)

Igrišče je kot prva samostojna predstava skupine Bitnamuun zasnovana na podlagi induktivnega procesa raziskovanja giba vsakega posameznega performerja. Združuje prvine fizičnega gledališča in različnih tehnik sodobnega plesa ter predstavlja stikanje individualnih doprinosov vsakega posameznega ustvarjalca v kompaktno prezentirano koreografsko celoto. Ustvarjalci niso zgolj sestavljali giba, temveč so predsavo v celoti producirali in opremili tudi z avtorsko glasbo Mihe Vlaja. Predstava nastane pod mentorstvom plesalke in koreografinje Jane Menger, plesali/le in ustvarjali/le pa so jo Alja Bulič, Maša Ceglar, Tanja Cirman, Nina Djekić, Bernarda Kristan, Urša Sterle, Andreja Vezovnik in Miha Vlaj. Poleg premiere junija 2007 v Plesnem teatru Ljubljana je predstava doživela še tri ponovitve (Plesni teater Ljubljana, festival LaSolei). Oktobra 2007 je predstava Igrišče prišla v izbor državnega festivala plesne ustvarjalnosti mladih – Živa 2007 in se, kot eden osrednjih dogodkov festivala, predstavila v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma.

Premiera: 7. 6. 2007 Plesni teater Ljubljana

Ponovitve: 14. 7. 2007 – festival LaSolei; 20. 10. 2007, Cankarjev dom – festival Živa 2007


24 mož in 4 konji

(produkcija Bitnamuun in Plesni teater Ljubljana)

Miniaturka, ki je nastala pod mentorstvom plesalke in koreografinje Jane Menger je sestavljena iz odrskega in filemskega dela. Tehnično gledano se poslužuje predvsem prvin fizičnega gledališča in gibalni material črpa iz tehnike kontaktne improvizacije. Predstava temelji na induktivnem procesu, kjer imajo plesalci veliko prostora za izražanje lastnih gibalnih preferenc in možnosti za raziskovanje svojih telesnih in gibalnih horizontov. Pri tem gre za raziskovanje fizičnega kontakta med plesalci, vpogleda v skupno delovanje in gibanje teles, dela v parih in raziskovanja sodobnih gledaliških prvin. V predstavi je osnovno vodilo nastajanja gibalnega materiala tehnika vodene improvizacije. Odrski del predstave je opremljen z avtorsko glasbo v živo, ki jo prispeva Peter Gale.

Poleg gibalnega materiala, ki nastaja v plesni dvorani in je uprizorjen na odru, je del omenjenega projekta tudi kratki plesni film, ki ga posname Tomaž Gorkič. Film je lociran na zapuščenih železniških vagonih, njegov namen pa je raziskati odnos med fizičnostjo telesa in prostorskostjo nenavadnega predobstoječega industrijskega ambienta, ki lahko plesalcu in gledalcu vzbuja različne občutke. Vsak izmed izbranih prostorov oziroma železniških vagonov ima svojo mizanscensko specifiko. Nekateri vzbujajo gnus, drugi občutek tesnobe, tretji občutek nemoči in željo po svobodi, spet drugi brezbrižnost igrivost, sproščenost in romantiko. Film vsebuje gibalni material, ki je iz plesnega poda deloma prenešen na surov ambient, deloma pa je material nastajal na licu mesta, in kot tak raziskoval odnos med gibom, v sterilnem geometrijskem prostoru plesne dvorane, in surovim, pristnim ambientom, kjer je vsak element mizanscene lahko aktivno vključen v gibalno pripoved.

Predstavo so ustvarjali: Alja Bulič, Maša Ceglar, Tanja Cirman, Nina Djekić, Urša Kanjir, Bernarda Kristan, Urša Sterle, Ines Šimunić, Andreja Vezovnik in Miha Vlaj.

Premiera: Plesni teater Ljubljana, 3. 9. 2008

Ponovitve: Plesni teater Ljubljana – otvoritev plesnega festivala Živa 2008, 23. 10. 2008; festival Rdeči Revirji, 13. 6. 2009; Trnfest, 29. 7. 2009


Oh Janez! Roza barva je za Barbike

(produkcija Bitnamuun in Plesni teater Ljubljana)

Je gibalna miniaturka, ki nastane pod mentorstvom plesalke in koreografinje Rosane Hribar. Predstava je bila prvič uprizorjena marca 2008 v Plesnem teatru Ljubljana v okviru projekta Dance Lab. Miniaturka je bila zasnovana kot konglomerat plesne, gibalne in gledališke tehnike. Namen predstave je bilo raziskovanje dialoga med gibom in glasom. V gibalne sekvence je bilo vključeno besedilo, ki so ga performerji oblikovali sami s pomočjo asociativne tehnike. Gre deloma za induktivni proces snovanja giba in besede posameznega performerja, ki ga na koncu dopolni in integrira koreograf. Sporočilo predstave je refleksija sodobne družbe in popularne kulture, ki vse bolj delujeta v smeri unifikacije, uniformacije in vkalupljanja sodobnega subjekta. Prostor za individualno imaginacijo, kreativnost in subverzijo je zgolj navidezen, kar se odraža tudi v strogem robotičnem gibu, njegovih številnih repeticijah, integriranem sinhronem gibanju skupine plesalcev, monotonem govoru, uniformiranih kostumih in izražanju povprečnosti nasploh. V predstavi nastopajo Alja Bulič, Maša Ceglar, Tanja Cirman, Nina Djekić, Urša Kanjir, Bernarda Kristan, Urša Sterle, Andreja Vezovnik in Miha Vlaj.

Premiera: Plesni teater Ljubljana, 20. 3. 2008

Ponovitve: Plesni teater Ljubljana – otvoritev plesnega festivala Živa 2008, 23. 10. 2008; festival Rdeči Revirji, 13. 6. 2009; Trnfest, 29. 7. 2009


“Kdo ima poškodovane čevlje?”

Gol in bos človek se počuti, kot če bi mu odsekali roke in noge, in je le nemočen plen. Oblačila, celo tista umazana, ki so nam jih razdelili, celo bedni čevlji z lesenim podplatom, so pičla, a nepogrešljiva obramba. Kdor jih nima, v sebi ne vidi več človeškega bitja, temveč golega, počasnega, bednega črva, ki leži na tleh in ve, da ga lahko vsak hip pohodijo.“ (Primo Levi)

Kdo ima poškodovane čevlje?“ raziskuje človeka v odnosu do oblasti in sočloveka. Predstava se osredotoča na raziskovanje polja mnogovrstnosti, ki se nahaja med „tistimi obutimi“, ki delujejo znotraj družbe in „tistimi bosimi“, ki kot izvržene živali ostanejo nekje zunaj nje. Zanima nas torej prostor vmes, prostor „ljudi s poškodovanimi čevlji“, torej tistih, ki se jih skuša povsem vpeti, a so še zmožni iskati osvobajajoče razpoke v danem sistemu prisile.

Plesalci in soustvarjalci predstave so: Matic Bobnar, Alja Bulič, Tanja Cirman, Nina Djekić, Katja Florjanc, Urša Kanjir, Bernarda Kristan, Urša Sterle, Ines Šimunić in Andreja Vezovnik.

Mentorsko svetovanje: Jana Menger in Boris Kos

Glasba: Smetnjak

Literarna predloga: Primo Levi: Potopljeni in rešeni

Zahvala: Branko Potočan, Miha Vlaj, Maša Ceglar, Katarina Kokalj, Tomaž Bevk, Sinja Ožbolt in Plesni Teater Ljubljana

Produkcija: Kulturno umetniško društvo Ponor, 2009

Premiera: 24. 6. 2009 ob 21h, Plesni teater Ljubljana